So nadomestki za BPA res bolj varni?
Iztok Ameršek je diplomiral leta 2003 na takratni Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani. V letih 2004 do 2013 je opravljal delo projektanta v podjetju za aplikativno ekologijo Limnos d.o.o. Od leta 2013 naprej pa je solastnik in odgovorni projektant v podjetju Livplant okoljske tehnologije in inženiring, d. o. o. Med tem časom (2009) je pridobil tudi licenco Inženirske zbornice Slovenije za pooblaščenega inženirja tehnologa. Sodeloval je pri razvoju novega tržnega produkta Rastlinska® čistilna naprava in pri načrtovanju rastlinske čistilne naprave, ki jo trenutno gradijo v Indiji.
Katera je vaša trenutna zaposlitev in na katerem področju sanitarnega inženirstva delujete?
Zaposlen sem v podjetju Liviplant, d. o. o. Kot odgovorni projektant delam na področju varovanja okolja s poudarkom na čiščenju odpadnih (industrijskih, meteornih in komunalnih) voda. Ukvarjam se predvsem z rastlinskimi čistilnimi napravami. V teh napravah namreč vidim velik potencial, saj temeljijo na naravnih procesih in so večnamenske (čiščenje odpadne vode, vezava ogljika v rastlinsko biomaso, prijazen videz v okolju itd.). Poleg tega pa lahko učinkovito delujejo povsem brez električne energije. Seveda stalno spremljam tudi druge dejavnosti, povezane z odpadno in pitno vodo. Na primer projektiranje kanalizacijskih sistemov in vodovodov, izdelovanje različnih elaboratov s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda ipd. Vseskozi sem dejaven tudi na raziskovalnem področju, saj je potrebno naprave in sisteme za čiščenje odpadne vode, ki jih razvijamo sami, zmodelirati, izvesti, optimizirati, jih potem evalvirati in seveda prodati. Ves čas moraš vedeti, da gre za produkt, v delovanje katerega 120-odstotno verjameš.
Kakšna je vloga diplomiranega sanitarnega inženirja na področju čiščenja odpadnih voda?
Sanitarni inženir obvladuje kakovost vod v samih tehnoloških procesih in pozneje pri procesih čiščenja in odvajanja odpadnih vod v okolje, nato pa tudi izvaja monitoring celinskih, kopalnih in pitnih voda ter tako preverja njihov vpliv na okolje in potencialne zdravju škodljive vplive. Odpadne vode lahko pomenijo tako neposredno kot posredno nevarnost za zdravje ljudi in stanje okolja. Odpadne vode so lahko nevarne bodisi zaradi kemijske sestave ali pa prisotnosti patogenih mikroorganizmov. Komunalna odpadna voda lahko predstavlja vir neposredne grožnje zdravju na samem iztoku iz čistilnih naprav, v kopalni vodi, če je v bližini izpust iz čistilne naprave ali prek onesnažene podtalnice, če odpadna voda ponika na območju podtalnice, ki je vir pitne vode. Zaradi tega imamo vodovarstvena območja, območja kopalnih voda in druga zavarovana območja, za katera običajno veljajo posebne zahteve in tudi prepovedi glede odvajanja odpadne vode iz čistilnih naprav.
Sodelovali ste pri razvoju produkta Rastlinska® čistilna naprava. Nam lahko poveste kaj več o samem produkt in o procesu razvoja? V čem je Rastlinska® čistilna naprava posebna?
Rastlinska® čistilna naprava je pravzaprav mala komunalna čistilna naprava za čiščenje odpadnih vod in praviloma za delovanje ne potrebuje električne energije. Največ truda v produkt je bilo vloženega v različico za čiščenje odpadnih voda iz enodružinskih hiš, saj smo hoteli izdelati napravo, ki jo bo možno vgrajevati modularno. To pomeni, da je del že pred izdelan in pripravljen za montažo. S tem smo hoteli zvišati kvaliteto naprave, zmanjšati površino, ki je potrebna za njeno učinkovito delovanje, skrajšati čas za montažo in produktu dati tudi privlačen končen izgled.
Kako je prišlo do ideje? Kako je potekal proces razvoja? Koliko ljudi je sodelovalo?
Do ideje je prišlo, ko smo videli, da so tovrstni produkti med najučinkovitejšimi pri čiščenju odpadnih vod (kar je bistveno pri čistilnih napravah) ampak so zaradi nedodelanosti produktov precej nepoznani, zahtevni za montažo in zato odbijajoči za kupce. Sam proces razvoja je potekal v ekipi skupaj z inženirjem vodarstva in komunalnega inženirstva ter monterjem na terenu. Moja naloga (kot tehnologa) je bila določiti potrebno površino naprave, ugotoviti ustrezen razvod vode in določiti ustrezen substrat oz. medij ki je nasut v napravi. Inženir vodarstva in komunalnega inženirstva je potem vse skupaj nadgradil z izborom materialov za konstrukcijo, izračunom statike za vse sestavne dele, načinom zagotavljanja vodotesnosti naprave, itd. Od monterja sva vseskozi pridobivala informacije glede kriterijev, ki jim moramo zadostiti za čim boljši produkt. Monter je tudi pripravil prve module, ki smo jih kot prototipe vgradili. Mogoče se sliši, da smo sedeli vsak na svoji strani pisarne in pisali po papirju, vendar temu še zdaleč ni tako. Celoten postopek je potekal kot timsko delo s sprotnimi prilagajanji in izboljšavami na celotnem produktu. Kljub temu, da je bila podobna naprava v glavi kar nekaj let, je na koncu (malo tudi po sili razmer) nastala v manj kot mesecu dni. Občutek, ko čakaš na rezultate prvih meritev prečiščene odpadne vode na iztoku iz rastlinske čistilne naprave je podoben občutku čakanja na rezultate pri predmetu Anatomija J. Naj še dodam, da je pri razvoju sodeloval tudi raziskovalec iz tujine, ki je že imel podobne izkušnje. Rastlinska® čistilna naprava je v osnovi sicer razvita in izdelana za doseganje zahtev slovenske zakonodaje, vendar jo je možno prilagoditi tudi za druge trge, z manj ali bolj zahtevnimi normativi. Danes se Rastlinska® čistilna naprava že uporablja za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz posameznih individualnih hiš, turističnih objektov (planinske koče in turistične kmetije), ekoloških kmetij, pisarn (npr. RTV oddajnik na Krvavcu) ter izcednih voda iz odlagališča odpadkov Bukovžlak v Celju.
Ste tudi nosilec licence Inženirske zbornice Slovenije za pooblaščenega inženirja tehnologa. Zakaj je omenjena licenca potrebna? Kakšni so pogoji za pridobitev?
Po zakonu o graditvi objektov je za potrebe opravljanja inženirskih storitev projektiranja, nadzora, revidiranja projektne dokumentacije in vodenja del potrebno opraviti izpit na Inženirski zbornici Slovenije. Licenco je možno pridobiti z opravljenim izpitom in sicer po petih letih delovnih izkušenj s področja projektiranja. Po opravljenem izpitu lahko inženir nastopa v vlogi odgovornega projektanta posameznih načrtov (v primeru sanitarnega inženirstva je to inženir tehnolog) ali pa odgovornega vodje projekta. Sam izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je potrebno poznavanje več vsebinskih sklopov:
- Temeljni predpisi s področij urejanja prostora in graditve objektov ter zborničnega sistema,
- varstvo okolja, varovanje zdravja in življenja ljudi, varstvo pred požarom, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pri delu,
- standardizacija in tehnični predpisi,
- investicijski procesi, projektno vodenje, gospodarnost investicij, stroškov in kalkulacij ter vzdrževanje objektov v povezavi z obligacijskimi in stvarnopravnimi razmerji.
V okviru praktičnega dela je potrebno potem izdelati projektno dokumentacijo (za objekt po lastni želji ali pa po izbiri mentorja), ki se jo zagovarja pred komisijo. Veči informacij je na voljo na povezavi.
Kako dojemate profil sanitarnega inženirja v realnem sektorju, kjer delujete?
Sanitarni inženir je za realni sektor po moji oceni malce preširoko zastavljen profil. Kar pa sicer ni nujno slabo upoštevajoč, da se zaradi širine potem lažje sam profiliraš na področje, ki ti najbolj ustreza. Seveda pa to zahteva veliko dodatnega samostojnega dela tudi po diplomi.
Ste tudi ljubiteljski fotograf. Je to samo hobi ali se ta strast morda prepleta tudi z vašim poklicnim delom?
Sprva me je privlačila pokrajinska fotografija, vendar sem pozneje ta žanr skoraj povsem opustil in začel fotografirati glasbene koncerte. V neki točki pa se seveda hobiji in poklicno delo pričenjo prepletati in tako je bilo tudi v mojem primeru. Ko potrebujemo fotografije za naše kataloge, internetno stran ali objave, je jasno, kdo bo to opravil.
Ko fotografirate objekte, ki ste jih prej načrtovali ter nato gradili. Jih v objektiv skušate ujeti kot fotograf ali kot inženir? Želite poudarit njihovo estetiko ali funkcijo?
Vsaka fotografija mora imeti v ozadju zgodbo, vendar mora biti estetika tista, ki gledalca pritegne k opazovanju. Če fotografija nima zgodbe, je sicer estetsko lahko vrhunska ampak kaj kmalu izpuhti vsa lepota, saj opazovalec postane radoveden kaj se je na fotografiji zgodilo a tega ne najde. Na srečo se rastlinske čistilne naprave lepo zlivajo z okoljem in se jih z lahkoto fotografira kot del pokrajine ter se jih tako prikaže tudi iz estetskega vidika. Vzorec očiščene vode v plastenki pa je vsekakor funkcionalna fotografija, ki jo je potrebno umetno umestiti v okolje.
Kje vidite izzive stroke v prihodnje – tako na področju obvladovanja odpadnih voda kot širše?
V povezovanju različnih strok in tako kot povsod drugje – dati prednost dobrim rešitvam, ne dobremu medijskemu komuniciranju, ki lahko naredi povsem povprečno rešitev »najboljšo«. Na področju obvladovanja odpadnih voda pa ostaja izziv, kako čim več snovi iz odpadne vode ponovno uporabiti in ne le zavreči (zažgati, deponirati ipd.). Znano je, da so količine fosforja na planetu omejene in da naj bi po nekaterih napovedih pošle še pred letom 2100. Fosfor je poleg dušika in kalija eno ključnih hranil v poljedelstvu pri pridelovanju hrane. Potencialni vir fosforja je tako odpadna voda, vendar je treba najti najboljše tehnologije za ponovno uporabo in te tehnologije predvsem tudi začeti uporabljati.
Intervju izvedel: mag. Andrej Ovca
Related posts
